Ob 154. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika in hkrati 6 let po protestu Križank ne prodamo! so Varuhi Plečnikovega izročila na novinarski konferenci pristojne ponovno pozvali k takojšnjemu ravnanju glede upravljanja s kulturnim spomenikom državnega pomena. Opozorili so, da se pri reševanju vprašanja Križank že vse od protestov do zdaj še vedno ni zgodil noben vsebinski premik. Nasprotno – ravnanja Mestne občine Ljubljana, Festivala Ljubljana in tudi pristojnih na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje kažejo na postopno izrinjanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz prostora, ki ga uporablja že od leta 1956. Varuhi pozivajo, da bi se pristojni zavzeli za sožitje obeh zavodov, ki delujeta v Križankah, na način, kot sta sobivala že pred letom 2011. Za ohranitev vitalnega jedra Oblikovne v Križankah se je zavzel tudi Tomato Košir, nekdanji dijak te šole.
V odgovor na odprto pismo, ki so ga 7. januarja posredovali odločevalcem, so prejeli vabilo na srečanje s strani župana, ki se bo odvijalo v veliki sejni sobi v Mestni hiši v sredo, 28. januarja ob 11. uri. Minister za vzgojo in izobraževanje in Ministrica za kulturo se nista odzvala. Ob tem se sprašujejo, ali je usoda Križank kot kulturnega spomenika državnega pomena – v njegovem snovnem in nesnovnem delu – v rokah župana.
Civilna iniciativa Varuhi Plečnikovega izročila ostro obsoja pasivnost in negospodarno ravnanje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Dopušča, da se javni zavod SŠOF sistematično potiska ob rob in ne zaščiti interesa šole, ki z 850 dijaki predstavlja eno ključnih izobraževalnih in ustvarjalnih središč v državi. Še posebej zaskrbljujoče je, da se ministrstvo, kot lahko sklepajo, v letih od 2007 do 2011 ni primerno odzvalo na sodne postopke; ni izpodbijalo izgube lastništva in je brez preverjanja pripoznalo skoraj 700.000 evrov najemnin, ki so postale osnova za mediacijo, ki – kot je razumeti iz medijev – še poteka. Iz postopkov mediacije je bila šola izključena.
Težko je razumeti drugače, kot da so takratni podpisniki s strani države praktično podarili skoraj polovico Križank mestni občini. Podobno je mogoče razumeti tudi pripoznavo terjatve za najemnino brez ugotavljanja dejanskega stanja ali upoštevanja protiterjatve, ki jo je ob tem predlagala šola in bi lahko vodila v pobot.
V teku so postopki etažiranja, pri katerih je šola, ponovno, izključena. Kljub temu, da so v teh prostorih risalnice, ateljeji in delavnice, ki so ključne za izvajanje njene osnovne dejavnosti. Festival Ljubljana upravlja avditorij, prizorišče bolj ali manj komercialnih dogodkov. Več kot očitno zdaj širi želje zadovoljevanja svojih osnovnih potreb na sekundarne potrebe, potrebe ugodja, za slačilnice, vadnice, garderobe, depoje, ki v prostorih Križank nikoli niso imeli mesta. To je absolutna degradacija prostorov v Križankah. V škodo osnovnih potreb šole, saj se dijakom odvzema prostor, ki deluje kot gojilnica idej in ustvarjalnosti, s posledicami za prihodnje rodove mladih ustvarjalcev.
Upravljanje 52-odstotnega deleža Križank in usklajevanje s SŠOF je v pristojnosti ministra za vzgojo in izobraževanje, ki je skupaj z visokimi uradniki tekom daljšega obdobja, tako kaže, izkazoval izjemno negospodarno ravnanje in opuščanje sleherne skrbnosti glede stavbe in interesov SŠOF.
Varuhi so opozorili na dogajanje v preteklosti. SŠOF oziroma njena predhodnica, Šola za umetno obrt, je leta 1956 prevzela Križanke v upravljanje, del prostorov je oddajala najemniku, današnjemu Festivalu Ljubljana. Leta 2007 je Mestna občina vložila lastninsko tožbo za 48-odstotni delež. Zaradi neodziva takratnega Ministra za šolstvo in njegovih služb, je bila tožba ob koncu 2010 razsojena v korist tožeče stranke. Pristojni več kot očitno niso branili interesov niti države niti šole, ki je sicer v praksi prostore upravljala in jih uporabljala. Iz praktično in pravno podrejenega položaja najemnika je MOL za Festival Ljubljana postal lastnik precejšnjega deleža prostorov, tudi tistih, ki jih ni uporabljal.
Ob tem Križanke kot kulturni spomenik propadajo. Namesto nujnih vzdrževalnih del in strokovne obnove se kompleks uporablja za vedno bolj obremenjujoče, pogosto komercialne dejavnosti, ki grobo posegajo v Plečnikovo zapuščino in prvotni koncept odprtega prizorišča. V proračunih MOL so že vrsto let predvidena sredstva za odkup, ne pa za sanacijo.
Križanke so s komercialno uporabo vse bolj degradirane. Za ogled prostorov se zaračunava vstopnina, frontni del zakrivajo zastave, pred glavnim vhodom je parkirišče, nova streha povzroča škodo na fasadi, izgradnja sanitarnih prostorov za potrebe gostov Festivala Ljubljana je imela za posledico razpoko v steni, ki ni sanirana in še bi naštevali.
Navkljub navedbam Zorana Jankovića, da šole »ne namerava metati ven«, danes torej poteka mediacija glede rabe prostorov in najemnin brez udeležbe šole.
Izjavam župana nasprotujejo besede direktorja Festivala Ljubljana, Darka Brleka, na primer v oddaji Odmevi (2. julij 2021, 31 minuta), ko govori o nameri po izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank. Glede na raven nadzora, ki ga ima župan nad delovanjem svojih zaposlenih, je malo verjetno, da bi direktor javnega zavoda samostojno napovedoval drugačno prihodnost, kot jo predvideva župan Janković, opozarjajo Varuhi.
Ponovno so opozorili tudi na pomen Oblikovne za Križanke in pomen Križank za Oblikovno, o čemer so v prilogah odprtega pisma, naslovljenega odločevalcem 7. januarja 2026, spregovorili Arne Vehovar, Ciril Horjak in upokojeni profesorji SŠOF.
Ob srečanju z novinarju so povzeli svoje zahteve:
- Da se ustavi propadanje Križank, prepreči nadaljnja škoda in da se začne obnova.
- Da se trajno zaščiti vitalno jedro Oblikovne v Križankah.
- Da se nemudoma ustavijo vsi postopki etažiranja in da se postopek izpelje tako, da bo pravično za vse uporabnike, torej, da bo vključena tudi šola.
- Vpogled v vse dejavnosti, ki so povezane s prihodnostjo Križank.
- Da se minister za vzgojo in izobraževanje, župan in direktor Festivala aktivno zavzamejo za sobivanje obeh zavodov in vzpostavijo sožitje, kot je bilo pred letom 2011. Deležniki se lahko dogovorijo. Samo volja je potrebna.
- Apeliramo na pristojne, da združimo moči in ta spomenik postavimo na seznam Unescovne kulturne dediščine z nesnovnim delom, ki ga nosi šola, z arhitektovo zamislijo o uporabnosti te šole in ga tako trajno zaščitimo za prihodnje rodove.
- Da se poišče in k moralni in etični odgovornosti pozove osebe, ki so dopustile, da so Križanke postale last MOL-a. Da se ni izpodbijalo prvostopenjske tožbe in da se je pripoznala terjatev mestne občine Ljubljana za uporabo prostorov.
Za več informacij: varuhi@vpi.si
www.vpi.si
Varuhi Plečnikovega izročila
Na današnji novinarski konferenci so spregovorili:
Ciril Horjak, nekdanji dijak, akademski slikar, stripar, prejemnik nagrade Prešernovega sklada (2024); Arne Vehovar, arhitekt, Tadej Glažar, profesor, Fakulteta za arhitekturo UL, Tomato Košir, nekdanji dijak, grafični oblikovalec in vizualni komentator, prejemnik nagrade Prešernovega sklada (2024), Jasmin Feratović, mestni svetnik, član odbora za kulturo, Igor Kregar, nekdanji profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, slikar, Alenka Kreč, nekdanja dijakinja, mati trenutnega dijaka in Mateja Lavrič, mama dijaka.
Foto: Boštjančič Artelj Jon