MLADINA, št. 46, Vesna Teržan – Barantanje s Plečnikovimi Križankami in usodo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo postaja farsa.
“Z Mestne občine Ljubljana pa so sporočili, kakšen je njihov namen, ko bodo Križanke njihova absolutna last. »Namembnost se ne spreminja: ostaja v polju kulture in v upravljanju Festivala Ljubljana. Del kompleksa Križank je vse od leta 1954 v upravljanju Festivala Ljubljana, ki prostore uporablja za upravo zavoda in izvedbo kulturnih prireditev. Festival Ljubljana bo celoten kompleks uporabljal za svoje delovanje; v zdajšnjih prostorih Srednje šole za oblikovanje in fotografijo bo več prostorov za vaje nastopajočih, garderobe, prostor za shranjevanje različnih rekvizitov za scenografijo in tehničnih pripomočkov. Prav tako bo v kompleksu prostor za pisarne za zaposlene ter arhiv Festivala Ljubljana.«
Takoj se postavi vprašanje, kako je mogoče, da bo takšen prestižni kompleks historičnih stavb postal zgolj vadbeni prostor in skladišče Festivala Ljubljana. Bomo ponovno doživeli, da bodo sredi mesta samevali dragoceni prostori? Festival Ljubljana se lahko še tako potrudi, a s svojo dejavnostjo ne bo mogel zapolniti vseh prostorov. Poleg tega ima že sama lokacija veliko vrednost na nepremičninskem trgu, da o zgodovinski vrednosti za slovensko kulturo niti ne govorimo. In trgovci z novci že vidijo priložnost zase.“
Članek kritično obravnava ravnanje države in Mestne občine Ljubljana glede prihodnosti Plečnikovih Križank ter SŠOF, ki v tem kompleksu deluje že desetletja. Avtorji in sogovorniki izražajo globoko zaskrbljenost, da bi se šola morala izseliti, Križanke pa bi bile v celoti predane Festivalu Ljubljana, kar bi po njihovem mnenju pomenilo izgubo »življenja« tega prostora. Dijaki in izobraževalna dejavnost namreč dajejo kompleksu in širšemu mestnemu središču stalno vitalnost, ki je zgolj občasne kulturne prireditve ne morejo nadomestiti.
Minister za izobraževanje je v parlamentu zagotavljal, da ni razloga za dramatiziranje in da se za šolo načrtuje novogradnja na Roški cesti, vendar besedilo izraža dvom v časovnico, resnost in motive takšne rešitve. Avtorji se sprašujejo, ali gre za strateško odločitev ali za popuščanje pritiskom kapitalskih interesov, pri čemer bi se država odpovedala dragoceni kulturni dediščini.
Mestna občina Ljubljana odkrito napoveduje, da bi ob polnem lastništvu Križank kompleks v celoti upravljal Festival Ljubljana, prostori šole pa bi se preoblikovali v vadbene prostore, garderobe, pisarne in skladišča. Nevarnost, da bi prestižni zgodovinski kompleks postal funkcionalno osiromašen in dolgoročno prazen, hkrati pa izguba za kulturno, izobraževalno in urbano življenje mesta.
»Barantanje« z dediščino in izobraževanjem mladih kaže na širši problem družbe, v kateri tudi kultura in šolstvo postajata predmet političnih in kapitalskih špekulacij. Avtorji poudarjajo, da je povezava zgodovinske stavbe in mlade generacije izjemna družbena naložba ter pozivajo k razmisleku, ali se država in mesto res zavedata dolgoročnih posledic svojih odločitev.