Ob 69-letnici Plečnikove smrti smo zaradi zaskrbljenosti glede upravljanja s kulturnim spomenikom Križanke z odprtim pismom odločevalce pozivali k takojšnjemu ravnanju (odprto pismo). Pismo smo naslovili na ministra za vzgojo in izobraževanje, župana Mestne občine Ljubljana in ministrico za kulturo. S pismom smo seznanili predsednico RS, predsednika vlade RS, predsednico državnega zbora, ZVKDS in medije.
Priloge pismu so pripravili arhitekt Arne Vehovar, o pomenu ohranitve Križank s strokovnega stališča, akademski slikar, ilustrator in stripar Ciril Horjak, prejemnik nagrade Prešernovega sklada (2024) in alumni SŠOF, o pomenu vzgoje kulture ter nekdanji profesorji, ki so predstavili pomen lokacije SŠOF prav v Križankah.
Spoštovani,
smo skupina upokojenih, nekdanjih učiteljev nadarjenih dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Ker spremljamo prostorsko problematiko Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in smo v našem aktivnem času pričakovali gradnjo nove, sodobne šole v središču mesta, ki pa očitno še nekaj let ne bo zgrajena, se oglašamo s svojim mnenjem glede tega stanja.
Občinska oblast v Ljubljani ne skriva, da želi v bližnji bodočnosti od države odkupiti celoten kompleks Križank in ga nameniti Festivalu Ljubljana. V ta namen redno namenja določeno vsoto v mestnem proračunu, da jo ima pripravljeno, če bi se država Slovenija odločila, da spomenik državnega pomena Križanke postane mestna lastnina.
Ljubljana je priljubljena in občudovana predvsem po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika in njegovega urejanja urbanega prostora, kjer je z novimi stavbami in obnovitvijo pomembne arhitekturne dediščine ustvaril harmonično ravnovesje, odprl mesto in vnesel vanj vsebine, med katerimi želimo izpostaviti umestitev tedanje Šole za umetno obrt, sedanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v kompleks preurejenih Križank.
Šola z osemdesetletno zgodovino predstavlja vodilno izobraževalno ustanovo v RS, kjer se kalijo likovni izobraženci in ustvarjalci. Mnogi med njimi so pomembni slovenski umetniki: grafiki, slikarji, kiparji, arhitekti, oblikovalci in fotografi, fotografski tehniki- tehnice, dobitniki najvišjih nacionalnih nagrad, Prešernove, Jakopičeve, Smrekarjeve in Župančičeve.
Po zaslugi tiskovne konference, ki jo je v začetku maja 2025 organiziralo vodstvo SŠOF, da bi preko medijev javnost seznanilo s problematiko, izraženo z namero MOL o lastništvu celotnega kompleksa, kjer ima sedaj solastniški delež, je apel ministru za vzgojo in izobraževanje Vinku Logaju spodbudil širši krog civilne družbe z namenom ohranitve Križank in delovanja SŠOF Ljubljana v tem prostoru, kjer domuje že skoraj 80 let. Trenutno poteka postopek mediacije, ker MOL zahteva od Ministrstva za vzgojo in izobraževanje najemnino za uporabo 1000 kvadratnih metrov stavbe, ki jih menda uporablja šola in niso v njeni lasti.
Obstanek SŠOF v Križankah, v središču mesta, utemeljujemo s sledečimi argumenti:
Kakovostna likovna šola mora omogočiti dijakom redno obiskovanje muzejev, galerij in sorodnih kulturnih institucij, brez česar bi bile okrnjene učne vsebine naslednjih strokovnih predmetov:
Umetnostna zgodovina je predmet, ki ga imajo dijaki na urniku vseh smeri 3 leta, 4. leto izobraževanja pri tem predmetu vključuje priprave na maturo. Redno obiskovanje stalnih zbirk Narodne galerije, Moderne galerije, Narodnega muzeja in drugih galerij pod mentorskim strokovnim vodstvom je temelj tovrstnega izobraževanja, saj se ogledi neposredno navezujejo na učno snov, s katero se dijaki prej seznanijo tudi v učilnici.
Risanje oz. risanje in slikanje je predmet, ki podpira vseh pet izobraževalnih programov. Vseh učnih vsebin ni mogoče obravnavati v šolskem ateljeju, za obvladovanje predstavitvenih tehnik, kot je perspektiva, je izrednega pomena skiciranje arhitekture, kiparskih del ali človeške figure v prostoru, kar omogočajo galerije in muzeji s skulpturami.
Poleg zgodovine umetnosti in risanja je pomembno seznanjanje dijakov z likovno problematiko tudi pri naslednjih učnih predmetih:
Likovna teorija, izbirni likovni predmet na maturi. Obravnava likovnih elementov in kompozicije ob aktualnih razstavah v Cankarjevem domu, v Galeriji Equrna, Mestni galeriji, Mestnem muzeju idr.
Oblikovanje, specializirani predmet na smereh grafično oblikovanje, modno oblikovanje, industrijsko oblikovanje, je v okviru strokovnih smeri glavni predmet.
Redno obiskovanje oblikovalskih, arhitekturnih, pa tudi slikarskih, kiparskih in drugih sodobnih razstav je nujnost pri tovrstnem izobraževanju.
Podobno velja za likovne predmete: fotografsko oblikovanje, kompozicija fotografije, oblikovanje vizualnih sporočil, avdiovizualna sporočila, multiprodukcija, predstavitvene tehnike, bivalna kultura, varstvo kulturne dediščine.
V bližini Križank so galerije in muzeji, ki so vitalnega pomena za tako šolo, genius loci ali duša mestne četrti pa je tisto, kar daje nenadomestljivo duhovno bogastvo, zaradi katerega je arhitekt Jože Plečnik, boter Oblikovne v Križankah, šolo umestil na omenjeno lokacijo.
Prav to nam mestna oblast želi sedaj vzeti brez zagotovil o enakovredni novi stavbi, saj so načrti o gradnji nove šole še vedno le na papirju. Sprašujemo se, zakaj se Križanke do sedaj še niso temeljito obnovile. Mar niso kulturna dediščina državnega pomena? Sprašujemo se tudi, zakaj ne bi mogli dve kulturno izobraževalni instituciji, kot sta umetniška šola z bogato tradicijo in uveljavljeni Festival Ljubljana delovati v simbiozi?
Dijaki v Križankah pomenijo življenje v srcu Ljubljane. V čudoviti prostor je mojster Jože Plečnik umestil življenje likovne mladine in profesorjev prav gotovo z razlogom. Križanke brez šole pomenijo spreminjanje Plečnikove ideje o mladostnem vrvenju likovnikov v mestnem jedru, ki ne bo namenjeno le turistom, ampak predvsem prebivalcem. Namera o izgonu šole iz tega prostora ruši tudi njegovo vizijo o kulturni in umetniški vzgoji bodočih likovnikov.
Likovni in ostali pedagogi, ki smo v preteklosti izobraževali in vzgajali v Križankah, in naši nasledniki, ki z entuziazmom nadaljujejo to poslanstvo, ne moremo razumeti, da v državi in v mestu za nemoteno delovanje pomembne kulturne ustanove do sedaj ni bilo dovolj posluha.
Pomena ustvarjalnosti za oblikovanje osebnosti bi se morali danes bolj zavedati. Ni dano vsem, da bi postali umetniki. Ustvarjalnost v širšem pomenu besede soustvarja družbo sodelovanja in povezovanja. Sožitje umetniške šole in umetniškega festivala je lahko zgled uspešnega združevanja kulturnih ustanov v evropskem prostoru in širše, kot si je to zamislil mojster Jože Plečnik, ki je nekdanjemu samostanskemu kompleksu Križank vdihnil novo življenje.
Zato se pridružujemo civilni iniciativi Varuhi Plečnikovega izročila in hkrati predlagamo, da se Križanke, ki ležijo neposredno ob Plečnikovi ljubljanski, kopenski osi (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda) uvrstijo na Unescov seznam kulturne dediščine. Enako velja za nesnovno dediščino, ki jo predstavljajo likovna znanja, veščine in celoten izobraževalni sistem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana z njegovim zgodovinskim kontekstom vred.
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo je prva in edina te vrste v RS v največji meri omogočala in še omogoča razvoj slovenske likovne umetnosti in oblikovanja. Apel za ohranitev SŠOF v Križankah je prispevek k ureditvi odprtega vprašanja, ki bremeni življenje dijakov, učiteljev, staršev in prijateljev Oblikovne vse od postavitve temeljnega kamna za novo šolo v devetdesetih letih 20. stoletja dalje.